ZKDLJ-JSKD

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk
Domov Članstvo in statut Statut ZKD Ljubljana

ŽENSKI KOMORNI ZBOR ČARNICE


Naslov:

ČarniCe, ženski komorni zbor, kulturno društvo,           Soška ulica 52                           1000 Ljubljana

Kontakti:

Polnca Sagadin (predsednica) ali Monika Fele (vodja)

E-pošta:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Spletna stran:

www.carnice.si

Telefon:

Sagadin:  040 899 443

 

Ženski komorni zbor ČarniCe je eden vidnejših zborovskih sestavov v Sloveniji. Članice zbora prihajajo iz vseh koncev Slovenije, združuje pa jih ljubezen do glasbe in kakovostnega zborovskega petja. Zbor je v začetku deloval projektno z mnogimi znanimi dirigenti, od leta 2014 pa zbor deluje redno pod vodstvom Monike Fele.

V letu 2009 so ČarniCe pod umetniškim vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika izvedle sklop zelo odmevnih koncertov s programom iz obdobja romantike in 20. stoletja. Pod njegovim vodstvom so se tudi preizkusile na tekmovalnih odrih. Novembra 2009 so bile najuspešnejši zbor na regijskem tekmovanju zborov v osrednjeslovenski regiji (zlato priznanje z odliko ter posebno priznanje za najboljši zbor tekmovanja), aprila 2010 pa so že na svoji prvi udeležbi na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru dosegle absolutno prvo mesto in zlato plaketo (96,7 točke) ter številna posebna priznanja: za najboljši ženski zbor, za najboljšo zasedbo, ki je prvič nastopila na tekmovanju, za najboljšo izvedbo renesančne skladbe in za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes, dirigent Sebastjan Vrhovnik pa za najboljšo sestavo sporeda. ČarniCe so eden redkih zborovskih sestavov v Sloveniji, ki deluje projektno z različnimi dirigenti. Prepoznavnost gradijo s kakovostno izvedbo raznolikega programa, pri tem pa jim je vodilo ohranjanje kulturne dediščine in promocija slovenske ustvarjalnosti. Zasedba deluje od jeseni 2002. Ustanovile so jo pevke, ki so kot študentke različnih ljubljanskih fakultet pele v APZ Tone Tomšič pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, v zadnjih dveh letih pa se je zasedba prenovila in razširila.

V dosedanjem delovanju ČarniCe lahko izpostavijo šest uspešnih in v slovenskem glasbenem prostoru odmevnih projektov z izvedbo koncertov ter izdajo zgoščenk: Gregorijanski koral (2004–2005) pod umetniškim vodstvom profesorja Toneta Potočnika v sodelovanju z moško zasedbo Akademskih 12, Neodkriti biseri od Kogoja do danes (2005) pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, Črnska duhovna in gospel glasba (2006) z zborovodkinjo Tanjo Benedik v sodelovanju s solistko Nuško Drašček in pianistom Blažem Jurjevčičem, Ljudske pesmi slovenskih pokrajin (2007–2009) pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta, Z Bogom v harmoniji in disharmoniji (2008) pod vodstvom zborovodkinje Željke Ulčnik Remic ter Romantika in 20. stoletje (2009−2010) pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika.

Izdale so štiri zgoščenke: Ego sum resurrectio et vita – koralni napevi (2005), posneto v čudoviti naravni akustiki cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, V kraljestvu palčkov (2005) s celotnim opusom skladatelja Marija Kogoja za otroške in mladinske zbore ter redko izvajanimi deli sodobnejših slovenskih skladateljev, So ptičice še snivale (2007) z najnovejšimi priredbami slovenskih ljudskih pesmi skladatelja Ambroža Čopija, posneto v izjemno redki binauralni snemalni tehniki, ki poslušalcu s slušalkami pričara občutek, da je prisoten v prostoru, ter Jagodni izbor za ženski zbor (2010), na kateri osrednje mesto zavzema celoten opus skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja za ženski zbor, ki pri nas še ni bil posnet, dopolnjuje pa ga preplet domačih in tujih zborovskih del iz drugih glasbenih obdobij, posnet v živo na koncertih in tekmovanjih.
Doslej so priložnostno sodelovale tudi z dirigentoma Martino Batič in Markom Hribernikom ter ameriškim glasbenikom Chrisom Eckmanom.


ČarniCe so od septembra 2010 do februarja 2012 sodelovale z dirigentko Martino Batič, s katero so pripravile program stilno raznovrstnih tujih in domačih skladb iz različnih obdobij. Zajemal je sakralna in nesakralna dela skladateljev z vse Evrope, del programa pa so predstavljale nove priredbe tujih zborovskih skladb za ženski zbor, dela slovenskih skladateljev in priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Pri projektu je sodelovala vrsta priznanih vrhunskih glasbenikov.