ZKDLJ-JSKD

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk
Domov Kulturna društva Instrumentalne skupine

MEŠANI PEVSKI ZBOR LIPA ZELENELA JE ...


Naslov:

Kulturni društvo Mešani pevski zbor Lipa zelenela je...
Prežihova 8

 

1000 Ljubljana

Kont. os.:

Andrej Kerin

Telefon:

041 360 335

e-pošta:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Mešani pevski zbor Lipa zelenela je..., ki v večini združuje nekdanje pevke in pevce Akademskega pevskega zbora "Tone Tomšič", se je pod vodstvom dirigenta in svojega soustanovitelja Marka Muniha prvič predstavil 26. decembra 1983 v Cankarjevem domu. Ta koncert slovenskih ljudskih pesmi je napolnil Gallusovo dvorano do zadnjega sedeža, kar je pevke in pevce tako prevzelo, da so sklenili ostati skupaj. Za ime društva so izbrali začetni verz pesmi Lipa zelenela je..., ki je pred medvojnim kulturnim molkom kot zadnja zazvenela na koncertu Maroltovega APZ-ja 12. 12. 1941 v ljubljanski Unionski dvorani.

Čeprav ob prvem koncertu nihče ni pomislil, da bo ta "lipa" pognala močne korenine, s svojimi vejami objela ljubitelje zborovske glasbe in v svojo senco privabila tako nekdanje pevce več generacij APZ-ja kakor tudi druge, že devetindvajset let vsako pomlad znova ozeleni, vsako pomlad z novim koncertnim sporedom. Sprva so bili to projekti, v katerih so sodelovali tisti člani društva, ki jih je izbrani program navdušil in so si lahko vzeli čas za krajše, vendar zato bolj intenzivne priprave. Prve tri projekte je vodil Marko Munih, pozneje pa sam predlagal, da bi iskali tudi dirigente - goste. Prvi, ki ga je zbor povabil in je povabilo sprejel, je bil Lajko Milisavljevič, s katerim je zbor pripravil koncert koroških ljudskih pesmi v priredbah Zdravka Švikaršiča ob skladateljevem 101. rojstnem dnevu.

Zbor je nadaljeval svoje delo še pod vodstvom Uroša Lajovica in pripravil odmeven koncert Brahmsove Pesmi usode skupno z orkestrom Slovenske filharmonije ter zborom Consortium musicum. Kasneje je pel zbor še pod vodstvom Janeza Boleta 1987 pretežno program Gallusa in sakralnih pesmi.

Dolgoletni zborov dirigent je bil Jernej Habjanič, ki je vodil zbor od leta 1988 do zaključka sezone 1998/1999. Z njim je pripravil vsako leto nov program z zaokroženo tematiko. Tako so zabeležili Valvasorjevo leto 1989, s pesmimi obrobnih pokrajin, se spomnili slovenskega preporoda in čitalnic v letu 1990, počastili Gallusovo leto 1991, leta 1992 pa je tudi zbor zapel "Vem, da je zopet pomlad" in tako odgovoril na novi čas z najboljšim, kar so nam v zborovski pesmi dali slovenski skladatelji. V letu 1996 je zbor, skupaj z zborom Zdravko Munih iz Mosta na Soči in ob sodelovanju obeh dirigentov, pripravil koncert v počastitev 60 letnice svojega prvega dirigenta Marka Muniha,, leta 1998, ob 15 letnici svojega delovanja, pa je s koncertom počastil tudi 40 let zborovskega dela Jerneja Habjaniča. V aprilu 1999 je nenadna bolezen preprečila, da bi dolgoletni dirigent lahko sam vodil pevce na koncertu različnih priredb slovenskih ljudskih pesmi v sodelovanju z vokalno skupino Katice; pred zbor je tedaj stopila Tanja Benedik, sicer zborova solistka, ki smo ji zaupali tudi vodstvo zbora v sezoni 1999/2000. Spomladi 2001 smo izvedli dva uspešna koncerta pod vodstvom Uroša Lajovica.

Od septembra 2001 vodi zbor skromen, delaven in izredno vztrajen dirigent Karel LESKOVEC. Z njim se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Pragi leta 2002 in prejel bronasto plaketo, sicer pa je zbor pripravil že deset letnih koncertov; leta 2002 smo ga imenovali Glasbene intarzije, v letu 2003 je zazvenel jubilejni koncert ob dvajsetletnici delovanja,v letu 2004 pa smo poslušalcem podarili, s šegavim povezovanjem Jožeta Humra in Vladimirja Jurca, pester koncert z naslovom Tako in drugače,. Posebej velja omeniti letni koncert 2009 z desetimi krstnimi izvedbami ljudskih šaljivk v priredbah Tomaža Habeta, ob tem pa je zbor v samozaložbi te pesmi izdal v notni publikaciji. V letu 2011 smo s koncertom »Vse najboljše« počastili desetletno vztrajnost dirigenta Karla Leskovca. Prišlo je leto 2012, ko se bomo spomnili svojih dveh preminulih dirigentov Lajka Milisavljeviča in Jerneja  Habjaniča. Zbor je tradicionalno organiziral vsakoletne koncerte na Šmarni gori na dan samostojnosti Slovenije 26. decembra, v zadnjih letih pa ob dnevu državnosti 25. junija.
12.12.2003 je prvič organiziral skupaj z APZ Tone Tomšič koncert v počastitev obletnice zadnjega koncerta predvojnega Maroltovega APZ ja, po katerem je v vojni vihri leta 1941 nastopil kulturni molk. Lani ob 70 letnici tega dogodka pa smo spet sodelovali na podobnem koncertu skupaj z APZ Tone Tomšič in Ljubljanskim oktetom pod naslovom Naš Marolt. In ne nazadnje: vsako leto pripravimo vsaj dva enourna koncerta za prijatelje v domovih za starejše občane v Ljubljani, da s tem vsaj malo popestrimo njihovo življenje.

Zbor Lipa zelenela je ... je pripravil za svoje koncerte več kot 300 skladb in je nastopal po Sloveniji in pri rojakih na Koroškem, Tržaškem in Benečiji ter v Porabju na Madžarskem. Ob svoji desetletnici je pripravil dva dobrodelna koncerta v Nemčiji kot pomoč bosanskim otrokom, ki jih je prizadela vojna in so čakali v Sloveniji na svobodo.

Ob desetletnici delovanja je izdal svojo prvo ploščo (1994), kot retrospektivo desetletnega dela pod vodstvom treh dirigentov, v letu 1998 svojo drugo ploščo z Jernejem Habjaničem, leta 2000 je v njegov spomin sledila še zbirka ljudskih z naslovom Pod slovensko lipo. Ob naši 25- letnici–decembra 2008 smo izdali še četrto CD ploščo, Mavrično izpod Lipe, tokrat s Karlom Leskovcem. Pred tem, 1984 in 1987, pa smo izdali tudi dve avdio kaseti Poleg omenjenih plošč ima zbor v živo posnete tudi svoje letne koncerte.

Karel Leskovec se je rodil 1946 na Vrhniki. Maturiral je na Srednji glasbeni in baletni šoli, od diplome na Akademiji za glasbo pa poučuje klarinet v glasbeni šoli Domžale. Čeprav je po osnovnem poklicu instrumentalist, že vrsto let aktivno deluje na področju zborovske glasbe. Vodil je različne zborovske sestave in z njimi dosegel vidnejše uspehe: z Dekliškim pevskim zborom Domžale 1989 zlato odličje na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, na Naši pesmi 1990 in 1992 srebrni plaketi, z Domžalskim komornim zborom pa dvakrat zláto (1993 in 1997) na mednarodnem tekmovanju v Mariboru 1994 pa še srebrno priznanje.
Ljubezen do vokalne glasbe mu ostaja močan izziv. Za svoje delo je prejel zlato Gallusovo značko, leta 2005 pa še priznanje Frana Gerbiča za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje.

 alt